Zgodovina društva

ZGODOVINA KOLESARSKEGA DRUŠTVA ROG - po spominu Janeza Kupljena

Janez Kupljen - dolgoletni računovodja, blagajnik in knjigovodja društva. Delo je opravljal od 1949 do 2002.


"Kolesarsko društvo Rog je bilo ustanovljeno jeseni leta 1949, oktobra ali novembra. Za ustanovitev društva je najbolj agitiral tovariš Smrekar, bivši kolesar stare šole, ki pa ni bil nič v sorodu s poznejšim direktorjem). Ustanovni občni zbor, kakor se temu danes reče, je bil na veselici na dvorišču takratne novoustanovljene tovarne koles in pisalnih strojev na koncu Ceste dveh cesarjev, kjer je danes tovarna Plutal."



Prvi odbor je bil sestavljen takole:

•    Pavle Smrekar , predsednik
•    Škof-zidar
•    Kreslin-zidar
•    Golob-voznik s konji
•    Dušan Janežič-skladiščnik
•    Janez Kupljen-strugar v orodjarni


Prvi prostor za sestanke, ki jih ni bilo dosti, smo imeli v takratnem gospodarskem poslopju v bivšem svinjskem hlevu, ki smo si ga seveda prej primerno uredili. Takratni direktor Mirko Kos nas je podpiral tako, da smo dobili na našo prošnjo prva turistična kolesa-prototipe, ki so bil razstavljena na zagrebškem velesejmu.


V naslednjem letu je bil ustanovljen delavski svet in upravni odbor tovarne, ki postaneta pokrovitelja društva in od katerih smo bili popolnoma finančno odvisni. Uvedli smo tudi članarino, vendar je denarja vedno primanjkovalo.


Ker smo tekmovali s kolesi tovarne Rog, smo na upravnem odboru tovarne sklenili, da imenujemo tekmovalce Preizkuševalno Ekipo, ker smo se lahko tako financirali preko dnevnic za potovanja. Nekaj denarja nam je ostalo od prve veselice in članarine, zato smo kupili prvo dirkalno kolo, ki nam ga je poceni ponudil tovariš Karo.Hoteli smo razširiti dejavnost tako, da bi imeli čim več kategorij tekmovalcev, zato smo rabili tudi dirkalna kolesa. Teh se takrat ni dalo drugače dobiti kot iz Italije. Taka kolesa smo takrat uvozili člani društva na način, da smo si omislili sorodnike v Trstu, ki so nam ponudili dirkalna kolesa. Da pa smo ta darila, ki smo jih seveda tudi plačali lahko uvozili, smo rabili cel kup potrdil od naših oblasti.


Novi direktor Tone Dolinšek ni bil preveč naklonjen kolesarskemu društvu,  zato je nekaj časa stagniralo. Tudi kolesarji-tekmovalci, ki so bili sicer zaposleni v tovarni, niso bili vedno oproščeni dela, ko so bili povabljeni na kako tekmovanje izven Ljubljane. Dejavnost se je spet povečala s prihodom novega direktorja Tanka in Zvoneta Zanoškarja, ter s preselitvijo tovarne na Trubarjevo. Zdi se mi, da je Zvone nekaj časa še tekmoval za našo ekipo, potem pa je začel trenirati naše tekmovalce. Uredil se je tudi status tekmovalcev, ki so bili zaposleni v servisu in normirskem oddelku, kjer je bil zaposlen tudi en nogometaš. Šef normirskega oddelka je tudi nekaj časa tekmoval kot kolesar. Nekako v tem času smo kupili tudi prvo prevozno sredstvo za spremljanje tekmovalcev na treningih in tekmovanjih: motor.


Proti koncu 50ih let so bila ponovno neka nesoglasja v društvu, tako da je direktor postavil pogoj, da društvo sprejme takratnega šefa komerciale tovariša Culiberga za gospodarja društva, mene pa za blagajnika  društva, kar sem ostal vse do leta 2004. Z večjim ali manjšim uspehom smo se udeleževali kolesarskih dirk, ki so potekale pod okriljem Kolesarske Zveze Slovenije. V začetku našega nastanka je bilo v Ljubljani več klubov in sicer: Ilirija, Odred-pozneje Astra in ®elezničar. Vsi klubi so imeli nalogo, da organizirajo tekmovanja, KZS pa prvenstva in tekmovanja večjega pomena. Finančna plat je bila razmeroma v redu: na tekmovanja so tekmovalci, ki so bili večinoma zaposleni na servisu ali pa so bili zunanji (dijaki, vajenci) hodili na potni nalog s spremljevalcem, ki je ves čas moral skrbeti za potno hrano na dirki in vse ostalo: Npr. vozne karte za tekmovalce in kolesa. Če je nalogo obvladal je dobil na podlagi potnega naloga, ki ga je podpisal direktor, predujem ki ga je moral po dirki obračunati z blagajnikom.


Zdaj je začela tovarna skrbeti na začetku z muko za materialne potrebe preizkuševalne ekipe. Kolesarji niso dobili za za svoja tekmovanja nobenih posebnih nagrad razen plače na delovnem mestu. Včasih smo po dogovoru z direktorjem obračunali kakšen dan več za potni nalog, da smo imeli za financiranje kašnih izdatkov npr. za plačilo sodniških taks na našem tekmovanju. KZS nas je zadolžila, da pomagamo, ker smo imeli močno zaledje-tovarno, revnejšim zunanjim kolesarskim klubom z materialom ali kako drugače. Odločili smo se, da pomagamo kolesarskemu klubu Beltinci, kjer so imeli samo turistične tekmovalce, da jim po njihovi dirki poceni prodamo naša turistična kolesa. Na ta način smo se znebili starih koles, tovarna pa nam je dala za prihodnjo sezono nova .Zdaj smo imeli tudi več denarnih sredstev, tako da je bilo potrebno odpreti tudi svoj žiro račun.


Gotovinsko poslovanje je bilo dosti lažje, ker nam je tudi tovarna  nakazovala potne stroške na naš žiro račun. Z razvojem se je pokazala potreba, da se počasi opremimo s svojimi prevoznimi sredstvi. Za to je skrbel in poskrbel naš Zvone. Nagovoril je nekaj sponzorjev, ki so nam še danes zvesti. Tovarna nam je dala sredstva po planu za dejavnost preizkuševalne ekipe, občasno pa še kot soorganizator posamezne prireditve (VN Roga).


KD Rog je nekaj let prirejalo svojo dirko Ljubljana-Ilirska Bistrica-Ljubljana, na kateri so sodelovali mnogi klubi iz Jugoslavije in včasih še kakšen tujec. Tu smo po letu 1960 naredili svojevrsten napredek s tem, da smo v razpisu predpisali, da damo prvo nagrado tistemu ki doseže povprečno hitrost 38km/h. Prva nagrada je bila 50.000 dinarjev. Zakaj smo to naredili? V Jugoslaviji so bile povprečne hitrosti 33km/h v tujini pa tudi do 42km/h. Hoteli smo imeti nadpovprečno tekmo, kot je bila tudi nadpovprečna nagrada. Med celo dirko so bili tekmovalci obveščeni na približno vsakih 10km kakšen nje čas oziroma kakšno hitrost imajo. Takratna nagrada je bila približno dve takratni plači! Dirka se je začela z nekaj manj kot 40km/h do prvih vzpetin po Vrhniki, potem je padla pod 38km/h in do Pivke spet narasla na blizu 40 in tako izmenično do Ilirske Bistrice in nazaj do Vrhnike. Od Vrhnike do trga Mladinskih brigad pred viško občino, kjer je bil cilj pa je padla na 37.85km/h in prva nagrada ni bila podeljena.

NOVEJŠA ZGODOVINA DRUŠTVA

KD Rog je bilo ustanovljeno jeseni 1949, prva uradna registracija na upravni enoti Ljubljana je bila opravljena l.1950. Novejšo zgodovino lahko označimo za obdobje konec šestdesetih in naprej. Mejnik je postavil Rudi Valenčič z osvojitvijo 17. mesta na olimpijadi v Mexicu  l. 1968. Prave uspehe na mednarodni ravni v konkurenci najboljših profesionalcev pa se začnejo v osemdesetih letih, ko Vinko Polončič prestopi kot prvi Jugoslovan v profesionalno ekipo. Njegova naslednika Primož Čerin in Jure Pavlič sta v tej konkurenci dosegla zavidljive rezultate: Primož je leta 1986 zasedel 19. mesto na Giru in 39. mesto na Touru, Jure Pavlič je istega leta osvojil 11. mesto na olimpijskih igrah v Coloradu, leta 1989 pa je osvojil modro majico (intergiro) na Giru d´Italia. V devetdesetih so klubske dosežke zaznamovali Gorazd Penko (zmaga na dirki Alpe Adria), Mikoš Rnjakovič (zmaga na etapi po Bergamasci, večkratni nosilec rumene majice na dirki Po Jugoslaviji in večkratni zmagovalec Velike nagrade Roga), Boris Premužič (dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji), Robert Pintarič (udeleženec OI v Los Angelesu), Igor Kranjec z 32 članskimi zmagami v dresu Roga. Novo tisočletje zaznamuje predvsem Andrej Hauptman s 3. in 4. mestom na svetovnem prvenstvu profesionalcev (l. 2001 in 2002) in 5. mestom na OI v Atenah l. 2004. Zoran Klemenčič je osvojil l. 1998 naslov evropskega prvaka v kategoriji do 23 let in  l. 2002 5. mesto na svetovnem prvenstvu profijev v Belgiji. Lepe dosežke smo imeli v zadnjih letih tudi v mladinskih kategorijah, kjer je najodmevnejša srebrna medalja Simon Špilaka na svetovnem mladinskem prvenstvu v Veroni, l. 2004. V letih 2007 in 2008 sta bila odlična tekmovalca v mladinskih kategorijah Gašper Mulej in Najc Košir, Gašper je bil l.2007 7. Na EP v Sofiji, Nejc pa 5. Na EP v Aroni. L.2011 je zgodovinski uspeh dosegel Žiga Ručigaj v Trabzonu v Turčiji z naslovom Olimpijskega prvaka mladih, l.2012 pa je še en tak podvig uspel v Geosu na Nizozemskem Janu Tratniku z osvojitvijo naslova evropskega prvaka. Na OI v Londonu je bila Polona Batagelj izjemna 22. L.2013 Luka Pibernik osvoji naslov absolutnega prvaka v dresu Roga v cestni vožnji ter izjemno 5.mesto na SP v kategoriji U23., Katja Jeretina je bila istega leta 4. Na OI mladih, dve leti kasneje njen uspeh na OI mladih ponovi Karin Penko. L.2014 osvoji Izidor Penko 6.mesto na SP v Španiji za mladince. Leto 2015 je v znamenju ženske profesionalne ekipe, ki osvoji 8.mesto v ekipni vožnji v ZDA, leto kasneje pa prvo zmago v World Touru z Eugenio Bujak v Plouayu. Leto 2016 je bilo tudi izjemno uspešno za naše mlade kolesarje: Tadej Pogačar je osvojil 3.mesto na EP v Franciji, Žiga Jerman pa 6.mesto ns SP v Qatarju.

Na področju organizacije tekmovalnih in rekreativnih prireditev se v devetdesetih ohrani Velika nagrada Roga, ki pa zaradi zatona tovarne Rog zamre. Nekaj let organiziramo samo Maraton Franja in Maraton prijateljstva Ljubljana Trst. Franja počasi postane največji projekt društva, ki finančno pomaga tekmovalnim ekipam. Z letom 2000 se na pobudo mlajših kategorij začne z organizacijo mladinske dirke v Spodnjih Pirničah, ter leto kasneje s članskim Kriterijem v Medvodah. Obe prireditvi postaneta tradicionalni. Od leta 2001 dalje na koncu tekmovalne sezone organiziramo zaključno dirko, ki je bila prva leta v okolici Šmarne gore, od leta 2006 dalje pa smo traso preselili v Podsmreko. Po zaključni dirki podelimo prestižno priznanje Zlato Kolo najboljšima tekmovalcema v kategoriji elite in do 23 let. Leta 2007 organiziramo še državno prvenstvo za dečke v Komendi, ki preraste v tradicionalno tekmovanje. Prav tako začnemo l.2012 z organizacijo tekem v Vodicah in Mengšu, ki prav tako postaneta tradicionalni.  Od leta 201  dalje redno organiziramo prvenstvo Slovenije in mesta Ljubljane v tekmi na čas, ki ga izvajamo na poligonu policijske akademije v tacnu.   V tem času smo preselili Maraton Franja v BTC CIty, najprej l.2006 samo start in dve leti kasneje tudi cilj. Franja se je razvila v izjemen kolesarski dogodek, kar je dobilo potrditev z organizacijo svetovnega prvenstva za amaterje l. 2014 in organizaciji prologa in 1.etape Gira Rosa l.2015. Maraton Franja slavi l.2016 izjemno 35.letnico organizacije. V letih 2016-2017 se del Franje, ki je namenjen mladim, nadgradi preko evropskega sklada ERASMUS v projekt Franja Academy in My sport is Franja, ki zajame sodelovanje 5-ih držav: Hrvaške, Italije, Avstrije, Slovaške in Slovenije.


Za prijavo na obveščanje o tekmovanjih, prireditvah in dosežkih v spodnji obrazec vpišite vaš elektronski naslov.


Vaš E-mail

Zanimajo me predvsem

  Strinjam se s pogoji

Prijavi se na obveščanje